Planinske obhodnice
OBVESTILO:
Na spletni strani https://obhodnice.pzs.si je objavljen seznam slovenskih planinskih obhodnic. Vsebina je prenešena iz prejšnje strani, a so podatki v večini neažurni, zato ne moremo z gotovostjo trditi, da vse trase in informacije popolnoma držijo.

Planinska društva, skrbnike obhodnic prosimo, da nam posredujejo popravke in dopolnila. Le-te lahko pošljete na elektronski naslov poti@pzs.si oz. pokličete na telefonsko številko 01 32 09 461.

Pot med vinogradi

Otvoritev: 19. 10. 2016
Nosilec obhodnice:

Planinsko društvo Haloze, Videm pri Ptuju 52, 2284 Videm pri Ptuju

Kontakt: Janči Šimenko, 041 768 118
Vrsta obhodnice: vezna obhodnica
Zahtevnost: Lahka planinska pot
Dolžina: 36,00 km
Trajanje: 13 ur
Vrsta priznanja:
Podelitev priznanja:
Čas za odgovor:
Opis

Pot med vinogradi se prične v naselju Videm pri Ptuju. Prva kontrolna točka je pred občinsko zgradbo.
 
Videm pri Ptuju (216 m.n.v.) je občinsko središče južno od Ptuja. Obsega ravninski del na levem bregu Dravinje in hribovit, haloški, del na desnem bregu Dravinje. Kraj se prvič omenja v 14. stoletju. V središča kraja je cerkev svetega Vida. Na desni strani Dravinje na pobočju Dravinjskega vrha stoji stara obnovljena romanska cerkev posvečena svetemu Janezu Krstniku. Je ena izmed najstarejših cerkva v Sloveniji.
 
Od KT1 nas markacije usmerijo čez reko Dravinjo, nato sledimo tabli, ki usmerja desno v Dravinjski vrh in sledimo markacijam, ki nas kmalu za odcepom usmerijo v hrib po gozdni poti. Ko prispemo iz gozda nas tabla usmeri proti Podlehniku. Pot med vinogradi se tu priključi že obstoječi trasi Haloške planinske poti ter mednarodne pešpoti E7. Nadaljujemo po asfaltirani cesti, ki pelje po haloškem grebenu. Tu se proti jugozahodu odpre pogled na Ravno goro ter vzpetini v ozadju Ivanjščico in Strahinjščico. Do sem smo potrebovali 15 minut.
 
Dravinja je pomembna reka, ki v svojem spodnjem toku loči Haloze od ravninskega dela. Izvira pod Pohorjem nad Oplotnico. Dolga je 73 km in se v bližini Dravcev pri Vidmu kot desni pritok izliva v Dravo. 
Haloška planinska pot poteka po osrednjem delu Haloz. Začne se pri gradu Borl ter poteka v smeri Cirkulan, Vidma pri Ptuju, Podlehnika, Narapelj do najvišjega vrha: Donačke gore. Od tu se spusti v dolino. Celotno pot je mogoče prehoditi v 22 urah.
E7 je mednarodna pohodna pot, ki poteka od Madžarske do Sredozemskega morja in Atlantika. Pri tem prečka tudi našo državo. Slovenski del poteka od Goričkega preko Prlekije in Haloz do osrednje Slovenije in Primorske. Del Poti med vinogradi in E7 poteka po isti trasi.
 
Po asfaltirani cesti sledimo označeni poti v smeri Podlehnika. Kmalu pridemo do vinotoča Maroh in nadaljujemo po cesti, dokler ta ne zavije ostro desno. Cesti sledimo vse dokler na izstopu iz gozdička ne zagledamo v dolini prvih hiš Podlehnika. Pred vinogradi nad Podlehnikom zavije pot v levo na kolovozno pot, nato pa ob smerni tabli zavije desno in nas skozi gozdiček pripelje do prvih hiš v Podlehniku. Po asfaltirani cesti nas pot pripelje do središča kraja. Tu se nahaja KT2. Od razcepa v Dravinjskem vrhu do Podlehnika smo hodili eno uro in 45 minut.
Podlehnik (230 m.n.v.) je središče občine na območju Haloz. V okolici so obsežni nasadi vinogradov, med njimi kmetije in vinotoči.
 
Od kontrolne točke KT2 v centru Podlehnika nadaljujemo proti krožišču, kjer se usmerimo levo in po 200 m zavijemo z glavne ceste desno ter nadaljujemo vzporedno z AC. Na križišču po prehojen poti 1,2km zavijemo levo ter se po asfaltirani cesti vzpenjamo proti Kamnu. Tu je ena izmed višje ležečih točk Poti med vinogradi. Ob poti je lep pogled na Ptuj in Slovenske gorice. Ko se spuščamo s Kamna, pridemo do razpotja, ki pohodnike desno usmerja na mednarodni mejni prehod Gruškovje. Pot med vinogradi pa zavija rahlo levo. Od Podlehnika do sem smo potrebovali uro in pol. Med redkimi hišami se pot vije proti Brezovi gori (567 m.n.v.), kjer se prvič neposredno približa meji z Republiko Hrvaško. Brezovo goro obide po severni strani, nato na prevalu ob smerni tabli zavije skrajno desno in obide Brezovo goro še po južni strani. Ko pridemo v bližino hiše v Ložinah 32, se odpre čudovit razgled na Ravno goro in Sv. Avguština, naprej v daljavi pa vse do Varaždina, Ormoža in Jeruzalemskih goric, Velike Nedelje, Polenšaka in hribov za njimi. 
 
Pot nato zavije rahlo v levo in se spusti po travnatem pobočju v bližnji gozd. Tukaj poteka nekaj časa po grebenu ob slovensko-hrvaški meji. Čez nekaj časa pot zapusti greben in zavije desno, dokler nas ne pripelje do prvih domačij pod vznožjem svetega Avguština. Stari mejni kamni iz časa Marije Terezije pričajo, da hodimo ob državni meji ter ob nekdanji deželni meji. Po strmi makadamski cesti in gozdni poti kmalu dosežemo vrh s cerkvico svetega Avguština in svete Magdalene. Na poslopju pod cerkvijo je skrinjica z žigom in vpisno knjigo-KT3. Od odcepa za Gruškovje do svetega Avguština smo potrebovali dve uri in 15 minut.
 
Cerkev svetega Avguština (503 m.n.v.) leži na najvišji točki na meji med Slovenijo in Hrvaško v bližini Zgornjega Leskovca. Je edina slovenska romarska cerkev, posvečena svetemu Avguštinu. Glavno žegnanje je zadnjo nedeljo v avgustu.
Od cerkve svetega Avguština nadaljujemo po gozdnem grebenu, po katerem poteka meja med Slovenijo in Hrvaško. Po krajšem spustu prispemo do kolovozne poti, vendar ne nadaljujemo po cesti ampak pot zavije ostro desno ter po travnatem delu prispe v gozd. Dobro markirana pot nas pripelje do travnika, po katerem se spustimo do vinograda, ob njem pa do KT4. Deska s štampiljko in vpisno knjigo sta na steni bližnje hiše, Velika Varnica 1, ki stoji v bližini cerkve. Od Avguština do sem smo hodili uro in 45 minut.
 
Pot nato prečka regionalno cesto ter se počasi vzpne po gozdni poti po meji med Slovenijo in Hrvaško. Po nekaj časa hoje pride pot iz gozda na lepem razglednem predelu v Velikem Okiču. Ponovno se odpre pogled na levi na cerkev sv. Avguština, potem naprej na Donačko goro, Boč, Pohorje in Slovenske gorice. Po cesti nadaljujemo pot do smerne table, ki nas usmeri desno na kolovoz do kmetije Belšak, Veliki Okič 38. Od Cvetlina do sem smo potrebovali eno uro. 
 
Nadaljujemo po cesti na razglednem grebenu proti Skorišnjaku in Belavšku. Pot pelje ob robu pašnika, nato zavije ostro desno, se vzpne na sosednji grič in po rahlem spustu po kolovozu do domačije v Velikem Okiču 37. Sledimo asfaltni cesti skozi Belavšek, ki se ves čas rahlo spušča. Na odcepu ceste proti Gradiščam pridemo do KT5 (Belavšek 11). Tu se pot odcepi skrajno desno ter po krajšem spustu doseže cesto Zgornji Leskovec-Cirkulane. Pot zavije levo ter po nekaj sto metrih zavije desno proti Repiščam. Pot se rahlo vzpenja med vinogradi, sadovnjaki in hišami. Kmalu prispemo do križišča s prednostno cesto, ob katerem je kapelica. Nadaljujemo levo in se začnemo rahlo spuščati. Levo se ponovno odpre čudovit pogled na Dravsko polje in Pohorje v ozadju. Pot se ponovno spušča v gozdiček. Ko pridemo iz gozdička, zavije pot ostro levo. Od tu sledimo označbam do Dravcev, kjer se pot ponovno pridruži Haloški planinski poti in poti E7. Do sem smo potrebovali še dobro uro in pol. 
 
Nato sledimo poti po asfaltni cesti, ki se rahlo vzpenja in prispemo do kmetije Korpič na desni strani. Tu je KT6. Od tu pelje pot mimo velikega klopotca po asfaltni cesti proti Varejam, od koder se spet odpre pogled na polje vse do Velike Nedelje in hribov v ozadju. Pot se nato vije naprej med vinogradi in na Varejskem bregu prispe do ceste, ki povezuje Videm z Zgornjim Leskovcem. Cesto prečkamo ter se po asfaltni cesti vzpnemo proti Dravinjskemu vrhu in po nekaj vijugah med vinogradi pridemo do točke, kjer se čez Prukušek po isti poti, kot smo se vzpeli, spustimo do izhodišča na Vidmu. Od Dravcev do Vidma smo potrebovali še slabi dve uri hoje. Za celotno pot smo porabili 13 ur zmerne hoje ter prehodili okrog 36 km.

 

Kontrolne točke (žigi)
;

Opombe
;

Karta