Planinske obhodnice
| OBVESTILO: Na spletni strani https://obhodnice.pzs.si je objavljen seznam slovenskih planinskih obhodnic. Vsebina je prenešena iz prejšnje strani, a so podatki v večini neažurni, zato ne moremo z gotovostjo trditi, da vse trase in informacije popolnoma držijo.
Planinska društva, skrbnike obhodnic prosimo, da nam posredujejo popravke in dopolnila. Le-te lahko pošljete na elektronski naslov poti@pzs.si oz. pokličete na telefonsko številko 01 32 09 461. |
Štajersko-zagorska krožna pot
Ustanovitelj: | Planinsko društvo Vrelec-Rogaška
|
Otvoritev: | 21. 7. 1968, Knežec |
Nosilec obhodnice: | Planinsko društvo Vrelec, Celjska cesta 3 A, 3250 Rogaška Slatina
|
Kontakt: | Angela Brenčič, Pod Bellevuejem 28, 3250 Rogaška Slatina, telefon: 031 663 923 |
Vrsta obhodnice: | vezna obhodnica |
Zahtevnost: | Lahka planinska pot |
Dolžina: | 150,00 km |
Trajanje: | 6 dni |
Vrsta priznanja: | značka in pisno priznanje |
Podelitev priznanja: | po pošti |
Čas za odgovor: | eden do dva tedna |
Predstavitev v Planinskem vestniku: | PV, str. 374-375, 1968/8;
PV, str. 486, 1968/10; PV, str. 538, 1968/11; PV, str. 359, 1975/6; PV, str. 189, 1994/4; |
Zemljevidi, vodniki in literatura: | Posavsko hribovje – Boč – Bohor – 1 : 50 000
|
Opis
Štajersko – zagorska transverzala je v glavnem sprehajalna pot po gričevnatem svetu, poraslem z bogatimi gozdovi in sončnimi vinogradi, mimo zanimivih zgodovinskih krajev, med raztresenimi naselji s prijaznimi in gostoljubnimi ljudmi.
Štajersko – zagorska krožna pot se je oblikovala kmalu po ustanovitvi slatinskega planinskega društva. Pot je bila odprta 22. julija 1968. Od takrat je dobivala različna imena in različne kontrolne točke. Niti štartna in ciljna točka nista ostali isti.
Z razpadom Jugoslavije so se prekinile planinske poti, ki so vodile do kontrolnih točk na Hrvaškem. Tako meje ni več možno prečkati pri izviru Sotle, ampak le na mejnem prehodu. Tudi pri nas so se zgodile nekatere spremembe, tako da imamo danes naslednje kontrolne točke:
- KT-1 Kava bar Mina Rogaška Slatina
- KT-2 Sv. Mihael (Župančičeva domačija)
- KT-3 Planinski dom na Boču
- KT-4 domačija Gavez (pri lovskem domu)
- KT-5 Rudijev dom na Donački gori
- KT-6 Macelj (HR)
- KT-7 Strahinjščica (HR)
- KT-8 Kuna gora (HR)
- KT-9 Vina gora (HR)
- KT-10 Tabor grad (HR)
- KT-11 Olimje (Jakopina)
- KT-12 Plešivec (najvišja kota Velike Rudnice)
- KT-13 Tinsko
Značko si bo pridobil vsakdo, ki prehodi slovenski del poti. Kontrolne točke na Hrvaškem (KT-6 – KT-10) niso obvezne za pridobitev značke o prehojeni poti.
Po slovenskem ozemlju poteka krožna pot od Olimja, nadaljuje se preko Rudnice, Tinskega, Sv. Eme, Rog. Slatine, Lemberga, Dolge Gore, Boča in se konča na Donački gori.
Kontrolne točke niso vnešene!
Št. k. točk: 13, v Hrvaški so 4 KT
Vodnik: vključen v dnevnik
Oznaka: KM + B
Preurejena: 1999
Zemljevidi: Ptuj (1981), Hrvatsko Zagorje (1977)
Nakup dnevnika: PD Vrelec Rogaška Slatina ali Kava bar Mina, Kidričeva 27 (pri žel. postaji), Rogaška Slatina (tel. 03-581-33-22)
Kakovost trase: pretežno po cestah
Kakovost oznak: dobra z izjemo odsekov
Vodstvo po poti:
Literatura: Planinski
vodnik po gorah SV Slovenije, 1980
Seznam kontrolnih točk in mesta hranjenja žigov (manjkajoči žigi): vsi v Sloveniji (žig za Knežec se nahaja v Kava baru Mina pri žel. postaji v Rogaški Slatini)
Statistika števila obhodnikov po letih od odprtja poti:
Opomba: Po osamosvojitveni vojni je
nekaj časa samevala, saj je hrvaško mejo mogoče prestopiti samo na
meddržavnih prehodih. Danes je za pridobitev značke dovolj, če se obišče
samo slovenski del. Leta 1999 so pot na slovenski strani na novo
markirali, žig Rudnice so prenesli do koče Encijan in dodali en žig (Zg.
Tinsko). |
|