Planinske obhodnice
| OBVESTILO: Na spletni strani https://obhodnice.pzs.si je objavljen seznam slovenskih planinskih obhodnic. Vsebina je prenešena iz prejšnje strani, a so podatki v večini neažurni, zato ne moremo z gotovostjo trditi, da vse trase in informacije popolnoma držijo. Planinska društva, skrbnike obhodnic prosimo, da nam posredujejo popravke in dopolnila. Le-te lahko pošljete na elektronski naslov poti@pzs.si oz. pokličete na telefonsko številko 01 32 09 461. |
Pomurska planinska pot
| Ustanovitelj: | MDO PD Pomurja |
| Otvoritev: | 22. 10. 1967 |
| Nosilec obhodnice: | MDO PD Pomurja, Kranjčeva ulica 15, 9220 Lendava - Lendva |
| Kontakt: | Jože Ružič, Gančani 80b, 9231 Beltinci, tel.: (02) 542 10 53 |
| Vrsta obhodnice: | vezna obhodnica |
| Zahtevnost: | Lahka planinska pot |
| Dolžina: | 200,00 km |
| Trajanje: | 10 dni |
| Število točk: | 36 |
| Vrsta priznanja: | značka |
| Podelitev priznanja: | po pošti |
| Čas za odgovor: | en mesec |
| Predstavitev v Planinskem vestniku: | PV, str. 76, 1968/2; PV, str. 558-560, 1978/9 |
| Zemljevidi, vodniki in literatura: | Pomurje - turistična karta Pomurje 1 : 70.000 |
Opis
Prekmurski del predstavlja začetno in končno točko z regionalnim središčem Mursko Soboto. Iz Murske Sobote se pot usmeri proti Goričkem, ki zajema naselja Selo, Gornji Petrovci, Dolič, Grad (poznan po gradu na Goričkem) in Bodonci. Večji griči na poti skozi Goričko so Srebrni breg (404 m), Tromejnik (388 m), Sotinski breg (s 418 m najvišji vrh Goričkega) in Središki breg (416 m), ki imajo tudi točko z žigom. Zatem sledi prečkanje pomurske nižine (Ravenski del) na območju občine Tišina. Drugi del prekmurske poti se začne v Beltincih in nadaljuje v smeri Velike Polane, ki je rojstni kraj Miška Kranjca. Naslednje »štempljanje« se opravi v najvzhodnejšem slovenskem mestu Lendavi, sledi Turnišče, točka ob Bukovniškem jezeru (ob kateri so energetske točke in pustolovski park), sosednjo Bogojino in se preko Moravskih Toplic, poznanih po Termah 3000, nadaljuje proti že omenjeni točki v Murski Soboti.
Pot na štajerski strani se začne na radenskem polju oziroma v Radencih ter se začne hitro vzpenjati proti gričevnatemu predelu Radgonsko-Kapelskih goric. Slednje imajo žig na Kapelskem Vrhu (Kapela), Janževem Vrhu ter se končajo v nižje ležeči Gornji Radgoni, »mestu Radgonske penine«. Pot se nadaljuje v smeri apaškega polja, s središčem Apače (žig) in spet zaokroži v gričevnati predel, natančneje Slovenske gorice. Sveta Ana, grič Zavrh (358 m), Sveta Trojica (295 m), Negova in Cerkvenjak so točke žigov Slovenskih goric. Meja med tukajšnjo Štajersko in Prlekijo je težko določljiva, saj se identiteta ljudi zelo prepleta, prav tako na obeh straneh uporabljajo besedo »gučati«.
Pot po prleškem delu se začne v Svetem Juriju ob Ščavnici (nekaterim bolj poznan s starejšim imenom Videm ob Ščavnici). Nadaljevanje poti zajema grič Gomila (351 m), vas Mala Nedelja (Bučkovci), nižji predel Cezanjevcev ter se povzpne na Jeruzalemske gorice z žigom v Jeruzalemu (342 m) in Železnih Dverih. Prleško središče Ljutomer ima žiga na dveh koncih, prvega je pri Ribnikih drugega pri Kasaču. Zadnja točka v Prlekiji je Veržej, iz katerega se pot preko mosta na Muri nadaljuje v prekmurski del.
Pot na štajerski strani se začne na radenskem polju oziroma v Radencih ter se začne hitro vzpenjati proti gričevnatemu predelu Radgonsko-Kapelskih goric. Slednje imajo žig na Kapelskem Vrhu (Kapela), Janževem Vrhu ter se končajo v nižje ležeči Gornji Radgoni, »mestu Radgonske penine«. Pot se nadaljuje v smeri apaškega polja, s središčem Apače (žig) in spet zaokroži v gričevnati predel, natančneje Slovenske gorice. Sveta Ana, grič Zavrh (358 m), Sveta Trojica (295 m), Negova in Cerkvenjak so točke žigov Slovenskih goric. Meja med tukajšnjo Štajersko in Prlekijo je težko določljiva, saj se identiteta ljudi zelo prepleta, prav tako na obeh straneh uporabljajo besedo »gučati«.
Pot po prleškem delu se začne v Svetem Juriju ob Ščavnici (nekaterim bolj poznan s starejšim imenom Videm ob Ščavnici). Nadaljevanje poti zajema grič Gomila (351 m), vas Mala Nedelja (Bučkovci), nižji predel Cezanjevcev ter se povzpne na Jeruzalemske gorice z žigom v Jeruzalemu (342 m) in Železnih Dverih. Prleško središče Ljutomer ima žiga na dveh koncih, prvega je pri Ribnikih drugega pri Kasaču. Zadnja točka v Prlekiji je Veržej, iz katerega se pot preko mosta na Muri nadaljuje v prekmurski del.
Kontrolne točke (žigi)
;
Opombe
;
Karta