Planinske obhodnice (testna različica)
OBVESTILO:
Na spletni strani http://obhodnice.pzs.si je objavljen seznam slovenskih planinskih obhodnic. Vsebina je prenešena iz prejšnje strani, a so podatki v večini neažurni, zato ne moremo z gotovostjo trditi, da vse trase in informacije popolnoma držijo.

Planinska društva, skrbnike obhodnic prosimo, da nam posredujejo popravke in dopolnila. Le-te lahko pošljete na elektronski naslov pota@pzs.si oz. pokličete na telefonsko številko 01 32 09 461.

Evropska pešpot E-7: Naprudnikova pot od Soče do Mure

Otvoritev: 12. 9. 1986
Nosilec obhodnice: Komisija za evropske pešpoti v Sloveniji
Kontakt: Jože Prah, predsednik Komisije za evropske pešpoti v Sloveniji, joze.prah@amis.net, 041 657 560
Vrsta obhodnice: vezna obhodnica
Zahtevnost: Lahka pot
Dolžina: 500,00 km
Trajanje: 20 dni
Vrsta priznanja: značka
Podelitev priznanja: po pošti
Čas za odgovor: en mesec
Spletna stran: http://eupoti.com/e7.htm
Predstavitev v
Planinskem vestniku:
Opis
V Evropi je speljanih več pešpoti in skozi Slovenijo potekata evropski pešpoti E6 in E7. Pot E7 prvotno imenovano »Od Soče do Sotle« je na pobudo prof. Ciglarja trasirala in uredila dr. Boštjan Anko ter Zoran Naprudnik s sodelavci. Zoran Naprudnik je bil glavni motor in promotor E7 v Sloveniji. E 7 je segala je od mejnega prehoda Robič do Bistrice ob Sotli. Odprta je bila 12. septembra 1986 na Mačkovcu v počastitev Svetovnega kongresa Mednarodnega združenja gozdarsko-raziskovalnih organizacij (IUFRO). Komisija za evropske pešpoti pri Zvezi gozdarskih društev Slovenije je 22.03.1995 predlagala podaljšanje E7 od Bistrice ob Sotli do madžarske meje pri Hodošu. Podaljšek poti iz Bistrice ob Sotli poteka po Ormoški, Haloški in Pomurski poti. Otvoritev podaljška poti E-7 je bila 14. oktobra 1995 v Olimju v počastitev 20-letnice evropskih pešpoti v Sloveniji. Ob tej priliki je bilo dosedanje ime poti od Soče do Sotle spremenjeno v Od Soče do Mure. Od leta 2002 nosi ime po slavistu Zoranu Naprudniku, zelo prizadevnemu družbenemu delavcu v športu in turizmu. E7 v Sloveniji sega od Robiča do Hodoša in poteka ravno v drugi smeri kot E6. Slovenski del poti je dolg nekaj več kot 600 km in ima 42 kontrolnih točk z žigi. Označena je z rumeno rdečo markacijo. V celoti ji bo enkrat uspelo, da bo povezala Atlantik in Črno morje. V zahodnem delu ji manjka začetni del na Portugalskem, odsek skozi del Italije, na vzhodu pa nadaljevanje skozi Romunijo in Ukrajino.

E7 v našo državo prihaja iz Italije preko opuščenega Mednarodnega mejnega prehoda Robič pri naselju Robič in se nadaljuje preko Kobarida, Tolmina in Planine Razor nad Tolminom, čez Porezen na Blegoš, proti Škofji Loki, Ulovki, Vrhniki, do hriba Mačkovec (911 m) nad vasjo Selo pri Robu, kjer se križa s pešpotjo E-6 in nadaljuje proti Krki, Žužemberku, Dolenjskim Toplicam do Gospodične (822 m) na Gorjancih in nato dalje mimo samostana Pleterje do Kostanjevice na Krki in Bistrice na Sotli, skozi Podčetrtek, Rogaško Slatini na Donačko goro, preko Podlehnika v Ormož, Banovce, Moravske Toplice v Gornje Petrovce in Hodoš kjer se pešpot na našem ozemlju konča in zapusti Slovenijo, ter se nadaljuje po Madžarski.
Za evropske pešpoti v Sloveniji skrbi Komisija za evropske pešpoti.

Jože Prah, predsednik KEUPS
Kontrolne točke (žigi)
;

Opombe
;