Planinske obhodnice (testna različica)
OBVESTILO:
Na spletni strani http://obhodnice.pzs.si je objavljen seznam slovenskih planinskih obhodnic. Vsebina je prenešena iz prejšnje strani, a so podatki v večini neažurni, zato ne moremo z gotovostjo trditi, da vse trase in informacije popolnoma držijo.

Planinska društva, skrbnike obhodnic prosimo, da nam posredujejo popravke in dopolnila. Le-te lahko pošljete na elektronski naslov pota@pzs.si oz. pokličete na telefonsko številko 01 32 09 461.

Slovenska planinska pot

Ustanovitelj: Planinska zveza Slovenije
Otvoritev: 1. 8. 1953
Nosilec obhodnice: Planinska zveza Slovenije
Kontakt: Katarina Kotnik, pota@pzs.si, +386 (0)1 32 09 461
Vrsta obhodnice: vezna obhodnica
Zahtevnost: Zelo zahtevna pot
Dolžina: 599,00 km
Trajanje: 28 dni
Število točk: 85
Vrsta priznanja: značka
Podelitev priznanja: po pošti
Čas za odgovor: en mesec, včasih več
Spletna stran: http://www.slovenska-planinska-pot.si
Predstavitev v
Planinskem vestniku:
Zemljevidi, vodniki
in literatura:
Julijske Alpe – vzhodni del – 1 : 50.000
Julijske Alpe – zahodni del – 1 : 50.000
Bohinj – 1 : 25.000
Jalovec in Mangart 1 : 25 000
Julijske Alpe: Skupini Mangarta in Jalovca
Kamniško-Savinjske Alpe - 1 : 50.000, plastificiran zemljevid
Kamniško-Savinjske Alpe 1 : 50.000
Karavanke - osrednji del – 1 : 50.000
Karavanke - osrednji del – 1 : 50.000, plastificiran zemljevid
Krn 1 : 25 000
Nanos - Trnovski gozd, Idrijsko in Cerkljansko hribovje 1 : 50.000
Pohorje - 1 : 50.000
Polhograjsko hribovje 1 : 25 000
Slovenska Istra, Čičarija, Brkini, Kras - 1 : 50 000
Snežnik - 1 : 50.000
Stol - 1 : 25 000
Storžič - Košuta 1 : 25 000
Triglavski narodni park - 1:50 000, plastificiran zemljevid
Triglavski narodni park - 1 : 50 000
Triglav - 1 : 25 000
Opis

S Slovensko planinsko potjo začenemo v Spodnjem Radvanju (Maribor), od koder se vzpnemo na Pohorje. Nato se spustimo proti zahodu do Slovenj Gradca, nakar sledi vzpon na koroški osamelec Uršljo goro, kateri sledita Smrekovec in Raduha. Mimo najviše ležeče kmetije na Slovenskem, kmetije Bukovnik (1327 m), se spustimo v Zgornjo Savinjsko dolino ter nadaljujemo proti Ojstrici skozi Robanov kot. Nato pa pot nadaljujemo na Planjavo  ter se preko Kamniškega sedla spustimo v slikovito krnico Okrešelj. Od tam se podamo na zahod vse do Kranjske koče na Ledinah, nato pa sledi vzpon na Koroško Rinko (Križ) in Skuto. Očaka Kamniško-Savinjskih Alp dosežemo preko Kokrskega sedlaGrintovcu (2558 m) pa nato sledi še vzpon na Jezersko Kočno ter spust proti Češki kočiOd tam se odpravimo proti Kališču in naprej na Storžič in na Kriško goro. Nato stopimo na teme Dobrče ter kasneje tudi na sosednjo BegunjščicoStolu (2236 m), najvišjem vrhu Karavank, sledi Golicae, pod katero so obsežni travniki z znamenito narciso. Ko se spustimo v dolino, pridemo na Dovje (704 m), V Mojstrani si ogledamo Slovenski planinski muzej, nato pa se po poti skozi dolino Vrata in mimo slapa Peričnik povzpnemo do vznožja znamenite in mogočne Stene (Triglavske severne stene). Na vrh slovenskega očaka se lahko vzpnemo mimo Kredarice (2515 m) z našo najvišjo kočo, lahko pa izberemo tudi Dom Planika ali Kočo na Doliču. Sledi sestop do prvih visokogorskih jezer na naši poti ter k Pogačnikovemu domu na Kriških podih. Vršič, gorski prelaz med Gorenjsko in Primorsko, se lahko pohvali s kar tremi planinskimi kočami (Poštarski dom, Tičarjev dom, Erjavčeva koča). Pot na Jalovec (2645 m), po mnenju številnih našo najlepšo goro, katere podoba je tudi v grbu Planinske zveze Slovenije, je sprva lahka, v zadnjem delu pa izjemno težka. Z njega se mimo Zavetišča pod Špičkom spustimo k izviru Soče, nato pa stopimo Zasavski koči na Prehodavcih in Koči pri Triglavskih jezerih na proti. Sledi vzpon proti Krnu, kjer tik pod nejgovim vrhom v dnevnik odtzisnemo žig Gomiščkovega zavetišča na Krnu. Zapustimo zadnji dvotisočak na naši poti in se odpravimo na vrhove Peči oz. Spodnjih bohinjskih gora, kjer zapustimo alpska pobočja ter stopimo na strmine predalpskih hribovij.

Po vzponu na Porezen sledi sestop do Bolnice Franja. Po njej spoznamo še poti, ki vodijo mimo Ermanovca čez Bevkov vrhSivko do Koče na Hleviški planini. Tu zapustimo Idrijsko hribovje in stopimo v divji Trnovski gozd ter na njegov najvišji Mali Golak, kateremu sledi počitek v Koči Andreja Bavčerja na Čavnu. Sledi hrbet Nanosa. Na drugi strani primorske avtoceste obiščemo še Vremščico in se spustimo v podzemlje svetovno znamenitih Škocjanskih jam. Ko zopet ugledamo sonce sledi vzpon k zadnji koči na naši poti proti morju – Tumovi koči na Slavniku. Vonj Jadrana je vedno močnejši, dosežemo ga, ko knjižico dopolnimo še z žigi SocerbaTinjanaAnkarana in poslednjega Debelega Rtiča.

Daljši in natančnejši opis si lahko preberete na spletni strani www.slovenska-planinska-pot.si.

Kontrolne točke (žigi)
;

Opombe
;
Statistika števila obhodnikov po letih