Planinske obhodnice
| OBVESTILO: Na spletni strani https://obhodnice.pzs.si je objavljen seznam slovenskih planinskih obhodnic. Vsebina je prenešena iz prejšnje strani, a so podatki v večini neažurni, zato ne moremo z gotovostjo trditi, da vse trase in informacije popolnoma držijo. Planinska društva, skrbnike obhodnic prosimo, da nam posredujejo popravke in dopolnila. Le-te lahko pošljete na elektronski naslov poti@pzs.si oz. pokličete na telefonsko številko 01 32 09 461. |
Zasavska planinska pot
| Ustanovitelj: | MDO PD Zasavja |
| Otvoritev: | 28. 4. 1960, Kumrovec |
| Nosilec obhodnice: | MDO PD Zasavja, Taborniška ulica 14, 8290 Sevnica |
| Kontakt: | Jože Prah, Taborniška 14, 8290 Sevnica, 041 657 560, mdo.zasavja@pzs.si |
| Vrsta obhodnice: | vezna obhodnica |
| Zahtevnost: | Lahka planinska pot |
| Dolžina: | 196,00 km |
| Trajanje: | 7 dni |
| Število točk: | 19 |
| Vrsta priznanja: | značka, plaketa za deseti obhod |
| Podelitev priznanja: | po pošti, za desetkratni obhod svečana podelitev |
| Čas za odgovor: | en mesec |
| Predstavitev v Planinskem vestniku: | PV, str. 80, 1961/2; PV, str. 416, 1964/9; PV, str. 336, 1984/7; PV, str. 398-400, 1996/9 |
| Zemljevidi, vodniki in literatura: | Posavsko hribovje – Boč – Bohor – 1 : 50 000 Ljubljana in okolica - 1 : 50.000 Lisca in Sevnica z okolico - 1 : 30.000 |
Opis
Zasavska planinska pot (ZPP) se začne na Bizeljskem (177 m), od koder se povzpne na Bohor (915 m). Nadaljuje se iz Bohorja na Lisco nad Sevnico (947 m). Iz Tončkovega doma na Lisci gre na Veliko Kozje (993 m). Iz Velikega Kozja se spusti v stilu Kitzbuhelskih strmin v Zidani Most (204 m). Dvigne se na Kopitnik in Gore (813 m), spusti v Turje (441 m) in preko Zgornje Rečice na Šmohor (776 m). Iz Šmohorja na Kal (945 m) in Mrzlico (1122 m) in nato na Čemšeniško planino (1204 m). S Čemšeniške planine gremo v Izlake, na Zasavsko Sveto goro (852 m), Geoss, Slivno, Zgornjo Slivno (852 m) in na Miklavža (741 m). Z Miklavža pridemo po strmem zgornjem spustu v Jevnico in se povzpnemo na Janče (792 m). Iz Janč krenemo proti Litiji (238 m). Iz Litije pa skozi Podkum na Kum (1220 m), okoli katerega hodimo skoraj ves čas pohoda.
Skozi prostor Posavskega hribovja poteka 22 registriranih veznih in krožnih poti. Edina, ki povezuje celotno območje Posavja in Zasavja, od Bizeljskega na vzhodu do Janč na zahodu, pa je Zasavska planinska pot. Dolga je skoraj 200 kilometrov, z vzponi 9.613 m in spusti 8.573 m. Razdeljena je na 12 etap, od 4 do 8 ur hoda. Zasavska planinska pot omogoča obhod Posavskega hribovja po urbanih dolinah in samotnih planotah, ob obisku 12 planinskih koč in vaških gostiln.
Prične se v bližini meje s Hrvaško državo, na Bizeljskem na 172 m in konča na Kumu. Pot pelje po skritih stezicah redko poseljenih krajev, pa tudi skozi turistične vasice, mimo kmečkih turizmov in gradov. Prečka reko Savo in Savinjo ter mnogo potokov in izvorov s pitno vodo. Čar poti je v hoji po gozdu in poslušanju tišine. Na večini etap lahko opazujemo v daljavi Alpe, Gorjance, Snežnik, Sljeme, Pohorje, Donačko goro...).
Na potovanju se bomo srečali z zgodovino železničarstva, rudarstva, gozdarjenja, ... Spoznali bomo pomen vinogradništva in čebelarstva včasih in danes, pomen ohranjanja kvalitetnih gozdov in kulturne krajine s posebnostmi v Kozjanskem parku, Krajinskem parku Kum in Krajinskem parku Mrzlica. Posebne naravne danosti pa nas bodo očarale še na Kopitniku, Lovrencu, Velikem Kozje, Lisci, Bohorju...Na več vrhovih naše poti so posejane cerkve, vsako s svojo zgodbo, kot gradovi in megaliti, ki na mestih Planine pri Sevnici, Lisce in Velikega Kozja še posebej zaznamujejo pot. Srečali bomo preproste ljudi - podeželane, ki živijo na kmetijah in vaseh. Blizu poti lahko spoznamo utrip turističnih destinacij kot je v Litiji Rudnik Sitarjevec, muzej Lesarius na Velik Preski, muzeji rudarjenja v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju, splavarjenju v Radečah na Savi, ali ob obisku termalnih bazenov v Rimskih toplicah, Dobovi in Čatežu ob Savi pri Hrvaški meji. Del poti v okolici Lisce, Kala, Kuma, Janč ter Čemšeniške planine in Gor se stika tudi s turno kolesarsko potjo, kakor je zanimiv tudi za popotovanje na konju tako v okolici Bohorja kot Kuma. Navdih pa nam je tudi kulinarika, ki je v Zasavju bolj preprosta, morda bolj "težka", kalorična in nasitna, kot npr. slavno knapovsko sonce ali funšterc, krompirjevi polpeti ali faširke oziroma krumpentoč, jetrna klobasa ...V spodnjem delu poti, v Posavju, je gurmanska meka Slovenije. Tu je najti gostilne, ki že več generacij razvijajo in obnavljajo tradicionalne jedi Posavja v motu: »okusi Posavja«. Posavci resno jemljejo slovensko reklo, da vino je hrana in v Posavju ga je v izobilju.
Sama pot prečka železnico v Zidanem Mostu, Jevnici in Litiji (povezava za Ljubljano, Maribor ali Zagreb). Začetek poti v Bizeljskem je oddaljeno od Zagreba 50 km in od Ljubljane 125 km ter Maribora 80 km in konec poti na Kumu je oddaljen od Zagreba 120 km, Ljubljane 70 km in Maribora 100 km.
Skozi prostor Posavskega hribovja poteka 22 registriranih veznih in krožnih poti. Edina, ki povezuje celotno območje Posavja in Zasavja, od Bizeljskega na vzhodu do Janč na zahodu, pa je Zasavska planinska pot. Dolga je skoraj 200 kilometrov, z vzponi 9.613 m in spusti 8.573 m. Razdeljena je na 12 etap, od 4 do 8 ur hoda. Zasavska planinska pot omogoča obhod Posavskega hribovja po urbanih dolinah in samotnih planotah, ob obisku 12 planinskih koč in vaških gostiln.
Prične se v bližini meje s Hrvaško državo, na Bizeljskem na 172 m in konča na Kumu. Pot pelje po skritih stezicah redko poseljenih krajev, pa tudi skozi turistične vasice, mimo kmečkih turizmov in gradov. Prečka reko Savo in Savinjo ter mnogo potokov in izvorov s pitno vodo. Čar poti je v hoji po gozdu in poslušanju tišine. Na večini etap lahko opazujemo v daljavi Alpe, Gorjance, Snežnik, Sljeme, Pohorje, Donačko goro...).
Na potovanju se bomo srečali z zgodovino železničarstva, rudarstva, gozdarjenja, ... Spoznali bomo pomen vinogradništva in čebelarstva včasih in danes, pomen ohranjanja kvalitetnih gozdov in kulturne krajine s posebnostmi v Kozjanskem parku, Krajinskem parku Kum in Krajinskem parku Mrzlica. Posebne naravne danosti pa nas bodo očarale še na Kopitniku, Lovrencu, Velikem Kozje, Lisci, Bohorju...Na več vrhovih naše poti so posejane cerkve, vsako s svojo zgodbo, kot gradovi in megaliti, ki na mestih Planine pri Sevnici, Lisce in Velikega Kozja še posebej zaznamujejo pot. Srečali bomo preproste ljudi - podeželane, ki živijo na kmetijah in vaseh. Blizu poti lahko spoznamo utrip turističnih destinacij kot je v Litiji Rudnik Sitarjevec, muzej Lesarius na Velik Preski, muzeji rudarjenja v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju, splavarjenju v Radečah na Savi, ali ob obisku termalnih bazenov v Rimskih toplicah, Dobovi in Čatežu ob Savi pri Hrvaški meji. Del poti v okolici Lisce, Kala, Kuma, Janč ter Čemšeniške planine in Gor se stika tudi s turno kolesarsko potjo, kakor je zanimiv tudi za popotovanje na konju tako v okolici Bohorja kot Kuma. Navdih pa nam je tudi kulinarika, ki je v Zasavju bolj preprosta, morda bolj "težka", kalorična in nasitna, kot npr. slavno knapovsko sonce ali funšterc, krompirjevi polpeti ali faširke oziroma krumpentoč, jetrna klobasa ...V spodnjem delu poti, v Posavju, je gurmanska meka Slovenije. Tu je najti gostilne, ki že več generacij razvijajo in obnavljajo tradicionalne jedi Posavja v motu: »okusi Posavja«. Posavci resno jemljejo slovensko reklo, da vino je hrana in v Posavju ga je v izobilju.
Sama pot prečka železnico v Zidanem Mostu, Jevnici in Litiji (povezava za Ljubljano, Maribor ali Zagreb). Začetek poti v Bizeljskem je oddaljeno od Zagreba 50 km in od Ljubljane 125 km ter Maribora 80 km in konec poti na Kumu je oddaljen od Zagreba 120 km, Ljubljane 70 km in Maribora 100 km.
Kontrolne točke (žigi)
;
Opombe
;
Karta